Polibije
ILIRI - STARI HARAHVATI
➡ ♥♥♥ Link: Hrvatska enciklopedija
Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Enciklopedija govori o položaju hrvatske kulture u bližem i širem okruženju. Kada su Rimljani skršili Ahajski savez i osvojili Korint 146.
Tako kot v Sloveniji je tudi precejšen del Hrvatov umrlo v povojnih pobojih, od katerih se jih je zaradi umikanja kolaborantskih enot NDH ter civilnega prebivalstva proti Avstriji večji del zgodil prav v Sloveniji pri Mariboru, , , ,.... It represents a combined effort of 1070 authors, mainly associates.
Polibije - Nastali sta dve kneževini, Panonija s sedežem v in Hrvaška s sedežem v. Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi.
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška Republika Hrvatska, · , je na stičišču , in. Glavno mesto je , ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z ,. Ozemlje Hrvaške pokriva 56. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov na severozahodu do in bregov na vzhodu, njen osrednji del pokriva , južni in zahodni del pa se končujeta na. Na severu in severozahodu meji na , na severu na , na jugu in vzhodu na , na jugu na ter na vzhodu na. Hrvaška obala je dolga 1. Prebivalstvo države znaša 4. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. Državo so do 9. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z hrvaški parlament okronal kot hrvaškega kralja. Po je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane , ki je nastala na pogorišču , nato pa še in nato. Med je obstajala fašistična. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota najprej , nato pa. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in para vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem glej:. Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, s. Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica od 2013 , -a, , ter ustanovni član. Kot aktivni član ter njenih mirovnih sil je sodelovala v ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost 70% , sledita mu 25 % BDP in 5% BDP in 14% prebivalstva. Pomemben storitveni sektor je zlasti poletni , saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner tako pri izvozu kot uvozu. Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti in , pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi. Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje ali izraz za slovanska plemena. Prva omemba latinskega imena je pripisana listini vojvode iz leta 852. Original je izgubljen, ohranjen je le prepis iz 1568, kar vodi k dvomom o resničnosti trditve. Najstarejši ohranjeni zapis v kamnu je z Branimirjevega napisa iz 9. Točen datum nastanka ni gotov, splošno pa se pojmuje, da je najverjetneje iz obdobja med letoma 879 in 892, kar sovpada z obdobjem Branimirjeve vladavine. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila ostanki , ki izhajajo iz obdobja srednjega. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v t. V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke in kultur. Največji del najdišč leži v rečni dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura. Iz železne dobe izhajajo ostanki in kulture. Obdobje Grkov in Rimljanov Prihod na slikarja. Precej kasneje so območje poselili in Iliri, medtem ko prve kolonije zasledimo na otokih Pharos , Melaina Korkyra in Issa. Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del. Cesar je po upokojitvi leta 305 zgradil na mestu današnjega zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v pa še vedno stoji zelo ohranjen rimski. Obdobje se zaključi z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto nastalo iz preživelih iz mesta današnji. Prihod Hrvatov in srednji vek Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju slovanska in iranska. Najšišrše sprejeta, slovanska, govori o migraciji Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v. Kneževina Hrvaška približno 850 AD je bila vazalna država tako kot , dokler leta 879 knez ni od prejel priznanja kot samostojni vladar. Hrvaška je bila prvič omenjena v in v , njene meje pa je prvi opisal bizantinski cesar v v delu De Administrando Imperio. Nastali sta dve kneževini, Panonija s sedežem v in Hrvaška s sedežem v. Najvišji položaj v zgodnji hrvaški državi je zasedal , ki so ga izvolile pomembne hrvaške. Od začetka pa je nosil naziv , je postala nato dedna in večina poglavarjev v naslednjih letih je izhajala iz. Od pogodbe v v letu , ki je končala vojno med in , je Hrvaška postala država in njegovih naslednikov. Frankovska nadvlada se je končala med vladanjem kneza dve desetletji kasneje. V tem času se je območje med in , poznano kot , kasneje , razvilo v kneževino pod svojimi domačimi knezi. Prvi domači hrvaški kralj, ki ga je priznal papež, deloma po svojih močeh in sposobnostih, deloma pa zaradi nemoči zahodnih vladarjev, je bil knez , ki je priznanje prejel 7. Kronanje prvega hrvaškega kralja slikarja Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od. Ta mesta , , , , , , in so bile nekakšne tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z v in in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, kateri so vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju , ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj v pismu , s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925 , ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in -. Med vladanjem kralja - in 1075—1089 je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se dokončno ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg. Ko je kralj umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj v imenu svoje sestre , žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do bitke na Gvozdu sedaj Petrovi gori 1097, katere končni rezultat - poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića - je bilo leta kronanje madžarskega kralja za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in , Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske. Dalmatinska mesta so bila predmet interesov, zato so se mesta morala v času med in stalno bojevati za svojo svobodo. Kljub temu je do leta 1428 prevzela oblast nad Zadrom i Rabom, ne pa tudi nad Raguzo-Dubrovnikom , toda kralj in hrvaško plemstvo je preprečilo okupacijo celotne province. Ko je pričela moč madžarskih slabeti, so postali hrvaški bani iz družine kasneje Zrinski pravzaprav neodvisni vladarji. Pavel, pripadnik iz kot novi vladar pa je moč teh hrvaških banov kmalu zlomil. Kot posledica tega je bilo beneško zavzetje vseh dalmatinskih mest, zato je kralj začel z vojno proti Benečanom, ki se je končala v njegovo korist leta s pogodbo v Zadru, s katero je provinca Dalmacija zopet pripadla Hrvaški. Hkrati je to tudi rojstni datum , ki je bila sicer pod oblastjo madžarsko-hrvaških kraljev, toda delovala je povsem avtonomno. Novo obdobje nazadovanja centralne kraljeve oblasti pod kraljem in njegovih naslednikov je omogočilo Benetkam v obdobju - , da so za skoraj štiri stoletja zavzele nadzor nad dalmatinskimi mesti z izjemo Dubrovnika, vse do leta. Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska Hrvaški ban je zaradi svoje obrambe leta 1566 med narodni heroj tako za Hrvaško kot za Madžarsko. Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v in padcu bosanskega kraljestva se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v leta 1493 in madžarski poraz v in smrt kralja sta vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v in izbral za kralja Hrvaške , pod pogojem, da bo hrvaško varoval pred otomanskim imperijem in hkrati ohranil njene politične pravice. V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani. Madžarsko plemstvo pa je podpiralo , člana plemiške družine iz Slavonije in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta. Habsburška politika je pripeljala do upora vidnejšega hrvaškega in madžarskega plemstva, katerega cilj je bilo svobodno hrvaško kraljestvo v vazalnem odnosu do. Zrinsko-Frankopanski upor je bil odkrit in zatrt, njegovi voditelji pa leta obglavljeni, Turkom pa odprta pot za. V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji Hrvati so njihovi neposredni potomci. Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737—39. Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v in proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške, so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta , kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino. Uspešna vojna proti Turkom npr. Ban se je bojeval proti madžarski revoluciji v letih 1848 in 1849. V letu je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje , kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta , cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško. V času sta tako Mletska kot izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod Beneškim nadzorom in leta je ozemlje postalo del s sedežem v. Kot odgovor je z otoka izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do leta 1811. Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po 1815 postale del. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež , skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture. Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva. Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status , uveljavljenem leta 1779. Ko je na podlagi iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu , v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom. Obnovljene napore za ponovno uveljevitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča. Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o Združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva. Kraljevina SHS in Jugoslavija Z ustanovitvijo Hrvaške banovine 1939 je oblast želela rešiti hrvaško vprašanje v Jugoslaviji. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, Hrvaška seljaćka stranka HSS; Hrvaška kmečka stranka pod vodstvom. Politični položaj se je še poslabšal leta po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe januarja 1929. Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime:. Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil , je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana. Neodvisna država Hrvaška NDH Spominski park v s spomenikom - okamenelim cvetom Ko so leta okupirali Jugoslavijo, je mnogo Hrvatov videlo v tem osvoboditev po dolgem obdobju zatiranja. Meje te države so vključevale Hrvaško, Bosno in Hercegovino in. Hrvaški so nemudoma sprejeli Nűrnberške zakone in pričeli z zatiranjem in preganjanjem ocena je, da jih je od 39. Ocena števila med vojno s strani režima NDH pobitih hrvaških Srbov je okoli 500. Po drugi strani je ocena števila umrlih Hrvatov okoli 200. Kljub temu pa so bile ob začetku vojne partizanske skupine politično nehomogene in so jih kmalu dobili pod svoj nadzor. Leta so hrvaški ustanovili antifašistični parlament, ki je združeval s Hrvaško. Po zmagi nad fašisti je to postal tudi uradni parlament, meje Hrvaške pa so bile na novo oblikovane. Ob meji z Bosno in Hercegovino je obveljala že dve stoletji stara mejna črta, meja s Srbijo pa je bila oblikovana skladno z nacionalno večino v regiji Srem. Hrvaška je dobila tudi provinco z večinoma hrvaško populacijo ter že omenjeno Istro. Tako kot v Sloveniji je tudi precejšen del Hrvatov umrlo v povojnih pobojih, od katerih se jih je zaradi umikanja kolaborantskih enot NDH ter civilnega prebivalstva proti Avstriji večji del zgodil prav v Sloveniji pri Mariboru, , , ,.... Hrvaška kot del socialistične Jugoslavije Grb Socialistične republike Hrvaške Po koncu je Hrvaška postala enostrankarska federalna enota , v kateri je bila na oblasti Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjava o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čemer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine. Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaško pomladjo leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali masovni pokret. Gibanje je na koncu zadušilo jugoslovansko vodstvo. Kljub vsemu je zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot. Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti 1986 in prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori 1989. Samostojna država je bil prvi demokratično izvoljeni hrvaški predsednik. Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo. Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, sabor. Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij z izjemo 15 letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji. Neodvisnost je v veljavo stopila 8. Nekateri izmed hrvaških Srbov so zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana Republika Srbska krajina, s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in para vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem glej:. Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije. Razširjenost Srbov kot največje manjšine Prebivalstvo Ob zadnjem popisu prebivalstva je Republika Hrvaška štela 4. Največja mesta Hrvaška mesta po številu prebivalstva Št. Mesto Mestno prebivalstvo Prebivalstvo z zaledjem · · · 1 688. Ob popisu leta 2011 se je 86,3 % prebivalcev izreklo za rimokatolike, 4,4 % za , za ostale kristjane 0,3 %, za 5 % prebivalcev in za 1,5 %. Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem. Državni zavod za statistiku. Pridobljeno dne 13 Maj 2014. Pridobljeno dne 23 April 2008. Acta Medico-Historica Adriatica Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture 8 2 : 197—202. Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda , Faculty of Philosophy, Archaeological Department 30 1 : 93—122. Ministarstvo kulture Republike Hrvatske. Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda University of Zagreb, Faculty of Philosophy, Archaeological Department 29 1 : 25—40. Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda hrvaščina University of Zagreb, Faculty of Philosophy, Archaeological Department 27 1 : 43—48. Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu hrvaščina Institut za arheologiju 19 1 : 79—100. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,... The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis. Migracijske i etničke teme hrvaščina Institute for Migration and Ethnic Studies 23 3 : 251—268. Bogoslovska smotra hrvaščina University of Zagreb, Catholic Faculty of Theology 37 3—4 : 440—444. Radovi Zavoda za hrvatsku povijest hrvaščina 29 1 : 11—20. Scrinia Slavonica hrvaščina Hrvatski institut za povijest — Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje 8 1 : 152—173. Povijesni prilozi hrvaščina Croatian Institute of History 28 28 : 7—22. Croatian Cultural Association in Burgenland. Pridobljeno dne 17 October 2011. Cris: časopis Povijesnog društva Križevci hrvaščina 10 1 : 6—17. Review of Croatian History Croatian Institute of History 4 1 : 13—27. Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci hrvaščina 28 2 : 931—971. Politička misao hrvaščina , Faculty of Political Sciences 38 3 : 159—172. Pridobljeno dne 17 October 2011. Scrinia Slavonica hrvaščina Croatian Institute of History — Slavonia, Syrmium and Baranya history branch 3 1 : 452—470. Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru hrvaščina 51 : 203—218. Arhivski vjesnik 39 : 157—174. Cohen; David Riesman 1996. Cohen; David Riesman 1996. War and Revolution in Yugoslavia, 1941—1945: Occupation and Collaboration. Radovi Zavoda za hrvatsku povijest hrvaščina 31 1 : 317—318. European Journal of International Law 4 1 : 36—65. Časopis za suvremenu povijest hrvaščina Centar za politološka istraživanja 1 1 : 21—33. The New York Times. Pridobljeno dne 25 March 2013.